Ka Nupepa Kuokoa, Volume XXXI, Number 49, 3 December 1892 — NA LETA [ARTICLE]

NA LETA

»> inaioa laaiem**? !a*« {k* koilw »■> n* hilA r»> r* { h<»paS:a t* roaI»ioo "<<;ā k<> p**. eu-*, ksfck*u. \ H2 PAKB AKEA. Ma ka /iotwi«o puk.H 1«, oka la «>0 o X»>vem;tbj, ua hwkaka ua Ih, he Monopole na biht kauuwai a ka Ahaoleio i hooholo Iho oet, oia na hila kauawai e hookuu ana i na uuhau Aupuni no umi makahiki i kela a tue keia iuea e kaiiu ana » ke | Kope n me ka hala kahiki. ! A me ka hooholo ana o ka Ahaolelo i ka bila e hoomahuahua ae i ehiku keneta dute maluna o na paoua kope o na. Aina e mai, Wahi a ua pepi\ la, "me he la, ke lawelawe nei ka Lunamakaainana o Kona e haoa i na bii& Monopole, 110 ka pono o kona apana wale no.'- [ E Mr. Lnnahooponopono, o ka hooholo ana o ka Ahaolelo i na biiu kana\\*ai e kapaia nei he Mouopoie, oia kekahi o na kanawai e hoohoihoi au t i ke kanaka mahi kope a kanu hala poha iloko o umi makahiki. 1 ka M. 11. ISOO, he mau miliona p«ioaa koj>e ma Amerika llema, ua loaa no ke kumukuai averiga o ka puoiia he 15 keneta ma Amenka, ua hiki ke kuai ia ma Hawaii nei he 30 keneta averigt\ o ka paona; aka, ua hoopii ka Ahaolelo o 1890, he eono keneta o ka pnona, nolaila, ua inakau na i>oe kalepa o llawaii nei i ka hookomo nui mai i ke kope oiai, niamuli oia dute e kuai ia ana ke kope no ke 40 keneta, a he -o kenola o ke kope helu ekahi o Koua e kuai ana ma Honolulu. Nolailu, o ka hoopii ana i kedute o ko Kope, ua lilo ia i mea e pii ai ke kope kuloko, ua loaa iaia keia mau pomaikai: 1. Vi\ loaa i ke Aupuni he pomaikai iuamuli o ke tlute ana i ke kope o na aina e i hookomoia mai. 2. Ua loaa lie pomaikai nui i ke Aupuni mamuli o na auhau aupuni e heluia ana e na Luua Helu maiuna o na aina i mahi ia i ke kope. Aole paha i hoomaopopo ka nupepa Jlo(omiia, aole o Kona wale no ka apanu i ulu ai o ke kope a me ka haiakahiki, aka, aia ma Panaewa, iliio, he 30 eka kope, ma Puna he 25 eka, ma Ilamakua he 50 eka, ma llinakukui, Kau, he 20 paha ekn. E nana ma Ulupalakua, Maui he i:"» eka halakahiki na Kah» Wililenki e noho l:akauule!o nei no ka l'apa Ola, he mau eka halakahiki na ke aiii Ena ma Manoa. aia ma Kalihi na .1. S. Keawe, ma Moanalun na S. 31. Damon. He nui loa ka poe e hoomahui nei ma koia hana e hooholomua ai i ka oihana mahi kope a me ke kauu halakahiki ma kela a me keia wahi oka l'ae Aina. Mamuli o ka uku ole ana i na auhau aupuni iloko o umi makahiki, 0 na mekini a mo na mea ulu wale no ka mea i auhau ole ia a ua koe no ka aina. Nolaila, mamuli o keia mau kanawai, e lilo ana na aina kuia panoa waiwai ole i keia wa ī mau aina waiwai nui, a e loaa ana i ke aupuui he loaa mahuahua maluna oka aina, na limahana a me ka waiwai io o ka aina. Nolaila, oka olelo ana ua imi au 1 ka pono walo no o ko'u apana, ke hoole nei au i ka oiaio oia mau olelo. O ka mea poiolei na ka Ahaolelo i hooholo ka hiia mamulio ko lakou ike he mea ia no ke aupuni e pomaikai ai. He oiaio, ua oi aku ko'u aloha a me ko'u iiui nui i ko'u apnna ponoi, no ka raea, o ko'u mau haku makaainana ko'u papale alii a me lakou au ina wa a pau, aka, mamuli ona hana kau kanawai aole i imi ia ka pono o ka inea hookahi e liko me ke kumukanawai. Ua haua au no ka pono o na mea a pau e like me ka ko'u lunaikehala i manao al ho pono. J. H. Waipuilani. l)ekemaba 1, 1592.